sreda, 20. junij 2012

AMERIŠKA CENTRALNA BANKA IN OBRESTNA MERA

Ob 18.30h pričakujemo odločitev ameriških zveznih rezerv (FED) o nadaljni višini temeljne obrestne mere. Aktualna raven znaša 0,25 odstotne točke.

TUDI TO SE DOGAJA

Prevara

Zvabili so jih v forex posle in jih oškodovali

Novomeški kriminalisti so kazensko ovadili več oseb z območja PU Novo meso in PU Ljubljana, ki so z vlaganji v valutne (forex) posle oškodovali tri vlagatelje za več kot 43 tisoč evrov.

V prvem primeru so 36-letna ženska, 33-letni in 59-letni moški utemeljeno osumljeni storitve kaznivega dejanja goljufije, ker so z namenom pridobitve protipripravne premoženjske koristi z lažnim prikazovanjem spravili v zmoto oškodovanca.

Ta jim je izročil več kot 23 tisoč evrov gotovine z namenom, da bodo denarna sredstva zakonito vložena v valutne – forex – trge, preko uradnih investicijskih družb. Denarna sredstva naj bi bila vložena v investicijsko družbo iz tujine, ki se je večkrat preimenovala, sedež družbe pa je bil nazadnje na Kitajskem.

Osumljenci so oškodovancu prikazovali lažne visoke donosne obresti in mu v začetnih mesecih izplačevali navidezne obresti v višini 5000 evrov, so sporočili iz PU Novo mesto.

Med preiskavo so kriminalisti ugotovili, da denarna sredstva niso bila vložena v uradne valutne forex trge, osumljenci pa nimajo dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev na območju Slovenije. Osumljenci so oškodovanca oškodovali za več kot 18 tisoč evrov.

Drugi primer

V drugem primeru je 46-letna osumljenka z območja Policijske uprave Novo mesto na podoben način spravila v zmoto dva oškodovanca, ki sta ji izročila 35 tisoč evrov. Iz naslova domnevnih obresti jima je izplačala okoli 9500 evrov in ju oškodovala za 25.500 evrov.

vir: www.zurnal24.si

nedelja, 17. junij 2012

ZANIMIVO PREDVSEM ZA SLOVENSKE VLAGATELJE V SOLARNO ENERGIJO

(Hiti tedna:) Fotovoltaični balon pred pokom?

Dodatno znižanje državnih subvencij utegne močno udariti tudi po slovenski solarni industriji; v tujini veliki že padajo

vir: www.finance.si

Iz tujine že nekaj časa prihajajo znamenja, da za solarno industrijo, ki je zelo visoke stopnje rasti dosegala predvsem zaradi državnih subvencij, prihajajo težji časi. Prvič je skrb zaznati tudi med slovenskimi podjetji iz te panoge.

Vlada je prejšnji teden sklenila, da bo s 1. julijem dodatno oklestila subvencije za fotovoltaiko. Te se najpogosteje izplačujejo skozi zagotovljeno odkupno ceno električne energije iz sončne elektrarne. Višina državne podpore se znižuje dvakrat na leto - do 1. julija odkupne cene znašajo 290 evrov za megavatno uro iz mikro sončnih elektrarn, po 1. juliju se bodo znižale na 197,55 evra (prvotno je bilo predvideno znižanje na 249 evrov za megavatno uro). Za primerjavo: odkupna cena megavatne ure elektrike iz sončne elektrarne bo tudi po dodatnem znižanju še vedno trikrat višja od cene megavatne ure elektrike na borzi v Leipzigu.

Namesto napovedi rasti prvič skrbi

»Tako zelo znižana odkupna cena elektrike iz obnovljivih virov lahko povzroči 80-odstotni upad prodaje sončnih elektrarn v Sloveniji, prizadela pa bo predvsem inštalaterje elektrarn,« meni prvi človek Bisola Uroš Merc. O višini letošnjih prihodkov družbe ne želi govoriti, dodaja pa, da ga skrbi napovedan velik upad prodaje v Belgiji, ki je sicer eden izmed močnejših trgov za sončne elektrarne. Tudi Dag Kralj, član Bisolove uprave, odgovoren za finance, ni najbolj optimističen: »Primanjkljaj bomo poskušali nadomestiti z novimi trgi, predvsem v državah nekdanje Jugoslavije. Bo pa upad močno prizadel vseh 2.500 zaposlenih inštalaterjev, montažerjev in električarjev, ki v Sloveniji živijo od posla s sončnimi elektrarnami.«

Pred vrati čiščenje trga

Nižanje subvencij za sončno energijo je sicer po Evropi nekaj povsem običajnega, Nemci so bolj ostro vanje posegli letos, znižujejo jih enkrat na mesec, na Češkem pa razmišljajo celo o odpravi subvencij.

Kako bodo znižanje subvencij občutila podjetja, ki se ukvarjajo s projektiranjem in montažo sončnih elektrarn? »Naložbe se zaradi tega ne bodo povsem ustavile, jih bo pa precej manj. Predvsem bo manj malih sončnih elektrarn, saj se bo donosnost teh precej znižala. Menim, da vsa podjetja ne bodo preživela, gotovo pa se bo trg očistil. Kar pa ni nujno slabo, saj se s fotovoltaiko trenutno lahko ukvarja skoraj vsak,« pravi Robert Otorepec iz družbe Sol Navitas .

O posledicah vladne odločitve bodo sicer danes govorili predstavniki združenja fotovoltaikov - v vabilu na tiskovno konferenco so zapisali, da vlada s tem ogroža tri tisoč delovnih mest.

"Investicij bo manj, pričakujem tudi, da se bo trg očistil. Vsa podjetja ne bodo preživela." meni Robert Otorepec iz podjetja Sol Navitas

"Tako močno znižana odkupna cena elektrike iz obnovljivih virov energije lahko povzroči 80-odstotni upad prodaje sončnih elektrarn v Sloveniji." je prepričan prvi človek Bisola Uroš Merc.

Velikani v rdečih številkah

Že nekaj časa imajo pri poslovanju velike težave številni evropski in ameriški fotovoltaični proizvajalci, propadla sta denimo velikana Q-Cells (Nemčija) in Solyndra (ZDA). Vzroka za slabše poslovanje sta dva: zniževanje subvencij za fotovoltaiko in kitajska konkurenca. Prav zadnja zaradi precej nižjih cen v obup spravlja nemške proizvajalce. A tudi za kitajske proizvajalce se solarna zlata doba očitno končuje - Yingli Solar , eden največjih kitajskih proizvajalcev solarnih modulov, je v prvem četrtletju letos imel 35 milijonov evrov izgube. Čeprav letos načrtujejo za polovico večje prihodke, bodo po napovedih vodilnih leto težko končali z dobičkom.

Borza

Delnice solarcev na zgodovinskem dnu

Čeprav so delnice proizvajalcev fotonapetostnih modulov nekaj časa veljale za pravo uspešnico, so ta hip na zgodovinsko nizkih ravneh. Indeks Bi Solar Energy, ki združuje delnice nekaterih največjih proizvajalcev iz panoge, se je znašel na najnižji točki v zadnjih nekaj letih. Delnice solarcev so visoke stopnje rasti dosegle predvsem po lanski eksploziji jedrskega reaktorja v japonski Fukušimi, ko se je špekuliralo o koncu jedrske dobe in prevladi obnovljivih virov energije.